the lovest, revisited
08. 06. – 14. 06. 2018

The lovest, revisited z izbranimi umetniškimi plakati in dokumentarnim filmom predstavlja projekt the lovest, ki je živel in utripal med letoma 2011 in 2014. Vsebinsko in strateško je nadaljevanje projekta I’m Culture, s katerim je vizualni umetnik JAŠA dodobra zaznamoval Trienale sodobne slovenske umetnosti leta 2010, ki ga je kuriral Charles Esche. Umetnik je razvil strategijo odnosa do celotne razstave in prostora s fokusom na neizkoriščenih prostorih. Izpeljal je niz akcij, ki so se odvijale v vseh prostorih in funkcionalnih skupinah. Postavljene so bile v medprostoru, garderobi in nedelujoči kavarni, med stranišči, poleg predavalnice in drugje, kjer se je odpiral kaotičen svet, diametralno nasproten urejeni razstavni estetiki, ki je narekovala stene galerije nadstropje više. Celotno dogajanje je v Moderno galerijo privabilo novo, mlajšo publiko, ki je z navdušenjem od blizu spremljala dogajanje, polno zabave, humorja, podreditve, uničenja in šoka. Intervencija se je že skorajda spojila s prostorom, zato se je zdelo škoda projekt naenkrat končati.

Slaba dva tedna po zaključku trienala se je projekt prelevil v novega, poimenovanega the lovest. Umetnik je skupaj s kolektivom vzpostavil alternativni vhod skozi okno, skozi katerega so obiskovalci prešerno vstopali in izstopali, in živobarvno obarval okna kletnih prostorov galerije. Z obema posegoma je želel omehčati obraz “stare dame” oziroma dilemo, ki je marsikoga pripravila do obrata že pred vhodom v galerijo. Kmalu je preselil svoj studio v galerijske prostore, kjer je dnevno gradil formo in vsebino ter puščal odprta vrata znotraj uradnih ur galerije. Ko je postavitev dobila zadovoljivo obliko, je sledilo organiziranje dogodkov, ki so kmalu konkurirali vsemu ostalemu dogajanju ob petkih zvečer. Obdobje je sovpadalo s širšo “renesanso” klubskega dogajanja v Ljubljani in drugod. The lovest je sčasoma postal odličen instrument aktivnega eksperimenta v združevanju posameznih medijev v celoto dogodkov, ki so se – ne glede na razvrat, dogajanje, koncert, ples, performans in siceršnje norenje – zmeraj zaključili z isto frazo legendarnega vratarja galerije: “Muzej se zapira.” Avtor se je projekta lotil z željo, da bi formo kluba ali zabave izkoristil kot umetniško formo, participatorni Gesamtkunstwerk. In kot dodaja danes: “Če govorim o the lovestu, govorim o življenju, kot smo ga videli in živeli.”