helena tahir
07. 11. – 26. 11. 2018

Helena Tahir skozi proces nastanka barvne risbe, grafike in frottaga na papirju gradi likovno vsebino. V ospredje postavljeni grafični medij vnaša novost, medtem ko realistično upodobljene figure s pripovednostjo in natančnostjo nudijo svobodno interpretacijo in lastne refleksije. Nastanek grafične ali barvne risbe se začne z umetničinim brskanjem po stričevem antikvariatu, iz katerega odnese najljubše fotografije, ki jih sestavi v digitalni kolaž. Ta največkrat predstavlja osnutek, ki ni obremenjen s konceptom, za njeno najljubšo grafično tehniko – linorez, kjer je vsaka grafika sestavljena iz najmanj šestih plasti, ki se med tiskom mešajo. V procesu pogosto izumlja nove ustvarjalne postopke znotraj že poznanih tehnik.

Samostojno razstavo Poetika otroštva sestavlja tri leta nastajajoča serija del portretirancev različnih kultur. Ti nakazujejo na umetničino iskanje samega sebe in svojega kraja, ki se nikoli ne konča s stabilno identiteto. Avtoričina senzibilnost in čutenje sveta se kažeta v pogledih otrok, ki odsevajo to, kar je čutila tudi sama: nepripadnost oziroma tujstvo v svetu, ki bi naj bil tvoj dom. Kot sama pravi, v upodobljenih otrocih danes vidi sebe. Osrediščena bitja so obdana z lebdečimi predmeti, ki spominjajo na »brezprostorje« in tako kdaj presprašujejo realnost, spet drugič jo presegajo. Z natančno in ekspresivno upodobljenostjo smo postavljeni pred vzporedne svetove, kjer sta prav tako potrebna zmožnost čustvovanja in empatije.